Typo A
WOLFSBERG - mesto v raju

Okoliš

V okolici mesta Wolfsberg je možnost ogleda veliko historičnih zgradb, katere so kot „kamnite priče“, preživele pretekle čase. Med njimi so številni dvorci, grajske razvaline, stare cerkve in kapelice.

alt

Znamenitost posebne vrste je dvorec Waldenstein, ki se dviga nad Waldensteinerovim jarkom na severnem delu občine. Waldenstein je bil zgrajen v prvi polovici 12. stoletja po naročilu škofije Bamberg, ki je v tistem času v Waldsteinerovem jarku kopala železovo rudo.

Sam dvorec je romanskega izvora, a je v 15. stoletju bil prenovljen in razširjen v gotskem slogu. V 16. stoletju je bil Waldstein pod evangeličanskim deželnim glavarjem Hansom Ungnadom von Sonnegg (1483 -1564), center reformacije. Ungnad je del svojega premoženja investiral v tiskarno v Urachu pri Tübingenu, kjer je deželni župnik Primož Trubar s pomočjo Georga Dalmatina, prevedel Sveto pismo v slovenski jezik.
Ob prenehanju delovanja tiskarne v Urachu, naj bi tiskarski stroj skupaj s črkami glagolice, cirilice in latinice, prenesli v Waldenstein. Kasneje so to veliko dragocenost, na silo odpeljali francoski vojaki.
Okrog gradu, ki ga je 1851. leta osvojil grof Hugo Henckel von Donnersmarck, se spletajo številne legende. Leta 1669 naj bi Peter Eckhard von Peckern praporščak graščakov Waldsteiner, bil zaradi ljubosumja zaprt v temno podzemno ječo in do smrti prepuščen stradanju. Pred smrtjo je nesrečni praporščak, na steno ječe, s krvjo napisal sporočilo: „Sodnik sodi po pravici, kajti ti si gospod in jaz hlapec. Tako kot boš sodil meni, bo nekoč Bog sodil tebi.“
Leta 1835 je Josef Ritter von Rainer-Harbach na gradu Waldenstein uglasbil pesem Johanna Thaurer Ritterja von Gallenstein. Leta 1911 je bila pesem uradno razglašena za koroško domovinsko pesem.

asdfer

Cerkev Gräbern šteje med najstarejše božje hrame Lavantinske doline. Legenda pravi, da naj bi bila gradnja te cerkve povezana s  Sveto Hemmo ( okrog 995 – 1044), koroško deželno svetnico. Hemma se je poročila s spoštovanim grofom Wilhelmom von Zeltschachom, kateri je pozneje tako krvavo zatrl upor oprode iz doline Görtschitz, da se  je odločil spokoriti za svoja dejanja, s potovanjem v Sveto deželo.

Po pričevanju legande, je grof na poti domov tako močno zbolel, da je popolnoma izčrpan prispel v Lavantinsko dolino. Pri nekem kmetu v Auenu si je odpočil, a je že v nekaj urah umrl za posledicami težke bolezni.

A še pred smrtjo mu je kmet moral obljubiti, da bo njegovo truplo naložil na star voz, ki ga bosta vlekal vola. Tam kjer si bosta prvič in drugič odpočila, se naj postavi kamniti križ. In na mestu, kjer se bosta vola tretjič ustavila, je grof želel biti pokopan.
Kmet je izpolnil zadnjo Wilhelmovo željo, vola sta se tretjič ustavila v Gräbernu.

V letu 1043 naj bi Sveta Hemma, na grobu svojega moža, zgradila majhno cerkvico in posadila tri lipe.

Cerkev von Gräbern, v ljudskem izročilu- po domače imenovana tudi „Wilhelmova cerkev“, je bila v svoji zgodovini vedno znova cilj romarjev, ki so molili na Wilhelmovem grobu, s prošnjo, da jih naj ozdravi glavobola.

alt

V neposredni bližini se nahaja naselje Prebl, ki je neločljivo povezano z imenom velikega zdravnika in njegovega učenca Theophrastusa Bombastusa von Hohenheima, bolje znanega kot Paracelsus. Paracelsus naj bi v začetku 16. stoletja, bil eden izmed prvih, ki je naredil analizo zdravilne vode Preblauer. Danes je mineralna in zdravilna voda Preblauer, pomemben pojem v celotni Evropi.
Naselji St. Margarethen in St. Michael, ki se nahajata zahodno od mesta Wolfsberg, sta starodavni naselbini. V centru majhne vasi Sveti Michael se nahaja stari samostan Karmel- Himmelau iz reda Karmeličank.

alt

Vreden ogleda je tudi fragment na rimskem nagrobniku.
Antične kamnite spomenike najdemo tuid v Svetem Jakobu pri Wolfsbergu, kjer stoji gotska cerkev z visokim baročnim oltarjem in je zanimiv cilj za izletnike in tiste, ki jih zanima umetnost.
Sveti Marein na jugozahodu Wolfsberga, velja kot pražupnija v Lavanttalu. Že v drugi polovici 9. stoletja naj bi tukaj bila kapela.

Cerkev Marijinega vnebovzetja z dvema zvonikoma, katere poznogotski južni portal nosi stare, v kamen izklesane znake, hrani v svoji notranjosti, številne umetniške zaklade, kot je na primer gotska prižnica (1250) z mnogimi pozlačenimi kipci.

Znamenitost je tudi grad Thürn, ki je bil zgrajen v srednjem veku, na hribčku obronkov Svinje planine. Stolp izhaja iz 13. stoletja, grad pa je danes privatna lastnina.

alt

V Svetem Štefanu veliko stvari spominja na znano pesnico Christine Lavant, ki je pokopana na pokopališču Svetega Štefana. Jugovzhodno od naselja se dviga grajska razvalina Hartneidstein, ki je priljubljena izletniška točka. Grad, ki je bil v srednjem veku v rokah Bambergov, je bil s strani Turkov močno poškodovan.
Na severnem delu Wolfsberga, pa leži kraj Theissenegg, ki velja za najlepšo vas rož na Koroškem.

alt

Na višini 1100 metrov je moč najti prekrasen cvetlični vrt, kateri pusti poseben vtis, prav pri vsakem obiskovalcu. V  Theisseneggu, ki se ponaša z več kot 700 letno zgodovino, se dviga stara cerlev Svete Magadalene, ena najimpresivnejših obrambnih cerkva v Lavantinski dolini. Božja hiša, ki je v svojem jedru še romanskega izvora, je obdana z ostanki obrambnega zidu.